KAKO ITI V PONEDELJEK ZJUTRAJ V SLUŽBO SREČEN?
Me prav zanima kdo v nedeljo zvečer komaj čaka na ponedeljek zjutraj, ko bo imel spet možnost začeti prelepi delovni teden poln izzivov in novih doživetij. Bolj realno je, da v nedeljo zvečer zaspiš po fajtu s partnerjem, ker vaju je zmotila ena mala nepomebna zadeva povzročena zaradi krčev v želodcu in živčnosti prihajajočega depresivnega, usranega ponedeljka.
Ne vem zakaj ne izvedejo žrebanje lota v ponedeljek ob 8 zjutraj. Mogoče bi bilo nekaj optimizma več .
Okey to dogaja nam kjer so odnosi v podjetjih zamaščeni do konca, kjer so šefi napizdeni zaradi kdo ve koliko stvari katerih vzrok je v njih, pod njimi ali nad njimi. Ali kjer so sodelalvci napizdeni zaradi kdo ve koliko stvari katerih vzrok je v njih, ob njih ali nad njimi.
Skratka ponedeljek usran zoprn, celo 19.1 – ponedeljek nominiran in izbran za the shites day .
Kako to spremeniti?
Ena možnost: Obstaja en kup new-age-mani-bek-garanti-orodij, samomotivacijskih paketov ali nasvetov, ki jih pišejo mlade novinarke a la Lady i ostalo sranje profil. Velika možnost je, da boš po teh orodjih po 2 tednih zdrknil še v večji šit k prej, ker si imel upanje in to ni obrodilo sadov in ponedeljek je še vedno šitest day.
Druga možnost je, da se ga v nedeljo napiješ in rečeš ko jebe in si v nedeljo zvečer srečen in optimističen , v ponedeljek zjutraj pa zjeban kar si itak. Če si v dreku, je vseeno kakko globoko si. Smrdiš.
Tretja možnost je meni najljubša: Poznam en kup ljudi, ki hodijo v službo zaradi tistih »obveznih« 8 ur, njihovo pravo življenje pa se začne po tem. Gredo domov, zadovoljijo prvo stopnjo po Maslowu in potem se vsedejo-gredo-pričnejo s svojim najljubšim opravilom: pišejo, berejo, trenirajo otroke, rišejo, vodijo novinarski krožek, prirpavljajo podjetniški elaborat za postavitev firme za slaščice, ki jih pečejo, pojejo v cerkvenem zboru, so tajniki petoligaškega nogometnega kluba, ej pišejo bloge –mogoče nekdo vidi tvoj slog pisanja in te povabi k časopisu, če pa ne vsaj izlijejo misli in so zadovljni, če kdo to prebere in ti da pozitiven feedback….
Skratka živijo svojo drugo kariero. To delajo z veseljem in entuziazom, ki jim ga ne more razbiti noben mentalno zdrkan šef ali sodelavec, ne ponedeljek.
Jasno to ne rata iz danes na jutri. To ni zdravilo, da ga vzameš in vse bo o.k. To mora biti the way of life.
Kaj je poanta, najvišja duhovna resnica, nezavedni del zaposlitve, aksiom delovnega univerzuma?
Da smo na delu oz. pri delu SREČNI in da nam le to predstavlja ZADOVOLJSTVO. It must be fun.
Ok, če na 8 urnem delu to ne moreš biti, si ustvari svojo drugo kariero.
Bral sem o direktorju ki naj bi v free tajmu ustvaril lutkovno gledališče. Ni poanta v tem ali je srečen ali ne na delovnem mestu (by the way- je zelo srečen), ali ima to kakšen karierni smisel, poanta je v tem, da poleg tega dela nekaj kar ga dela srečnega in kar mu povzroča zadovoljstvo in to tudi drugi vidijo.
Ta njegov hobi-njegova druga kariera mu lahko prinese nov vzgon, pusti trenutno službo in začne novo kariero. Ponedeljki ratajo srečni in zadovoljni. Morda celo tako, da jih sploh ne čuti kot začetek tedna.
Če pa to nima takšnega poslovnega vzgona ali naboja ali pa sploh ni interesa, je pa vsaj neka stvar, ki ti bo dala smisel živeti tudi v ponedeljek. Tako, da boš šel v nedeljo zvečer spat trezen, brez krčev v želodcu in še seks bo (hudičevo dober).
18:33 - 25.01.2009
No to je kar pasalo prebrati. Sem sicer v službi tudi danes in mi je ponedeljek v tem tednu tako ali tako neprvidandelovnega tedna. sem pa jaz ene take vrste človek, ki tečem po hribčkih in dolincha in kadar mi delo ni všeč – tisto 8 urno poiščem nekaj, kar me veseli in probam spraviti v smeri posla. No vedno mi ne uspe, vsaj finačno uspešnega posla. In tudi stres me zmatra. Ne bi pa zamenjala za 8 urni delavnik, ko gledaš na uro kdaj bi začel svoj drugi del kariere. lp Radirka
22:32 - 25.01.2009
sej poanta ni mišljena drastično.
gre v to smer, da če pri 8 (ali več) urnem delu nismo srečni ali ne moremo biti tako uspešni kot želimo, je zmeraj opcija “druge kariere”. To je naš prosti čas, ki ga porabimo ponavadi za prijetne stvari, hobije ipd. Samo ponavadi se premalo zavedamo, da je ta naša prijetnost (hobi, tečaj…) lahko tudi priložnost, da preraste v glavno kariero. Ne damo ji dovolj poudarka. Jemljemo jo ves čas kot nekaj kar je nepomembno – pač prosti čas.
Sicer ne rečem, da bi morala s tekanjem naresti poslovni imperij. Če ti olajša ponedeljkova jutra, je cilj izpolnjen.
F.
16:06 - 26.01.2009
Ma ne vem a sti zihr glede tega…Jest z veseljem športam, ampak pondelk je še vedno podn. zamenat šiht.